NOVOST IN INVENTIVNA RAVEN IZUMA

Novost in inventivna raven izuma med ključnimi zahtevami za podelitev patenta

Novost in inventivna raven izuma spadata poleg industrijske uporabljivosti med ključne zahteve patentibilnosti, to je med zahteve, ki jih izum mora izpolnjevati, da patentni urad zanj podeli patent.


NOVOST IZUMA IN STANJA TEHNIKE


Izum izpolnjuje zahtevo novosti, kadar izum ni razkrit v stanju tehnike. Slovenski Zakon o industrijski lastnini izrecno določa, da je izum nov takrat, kadar ni obsežen s stanjem tehnike. Zakon o industrijski lastnini v stanje tehnike uvršča vse, »kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na kateri koli drug način« (Zakon o industrijski lastnini – ZIL-1, 2001 s spremembami, 12. člen).

V praksi to pomeni, da kombinacija tehničnih značilnosti našega izuma, kot je opredeljena v patentnem zahtevku v prijavi našega izuma, pri n. pr. Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, ni točno takšna razkrita, bodisi v drugih predhodnih patentnih dokumentih, v drugih predhodnih publikacijah in medijih ter na kateri koli drug način, katerih datum javnega razkritja in/ali objave je datiran pred datumom vložitve naše patentne prijave.


PREDHODNI PATENTNI DOKUMENTI


Predhodni patentni dokumenti so javno objavljene patentne prijave in podeljeni patenti. Slovenski Zakon o industrijski lastnini natančno določa, katere predhodne patentne prijave, ki so bile vložene preden smo pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino vložili našo patentno prijavo, štejejo kot predhodne patentne prijave. To so vse tiste patentne prijave, ki so bile vložene pred našo prijavo in nato objavljene na dan vložitve naše patentne prijave ali pa na kateri koli kasnejši datum.

Za našo slovensko patentno prijavo tako predstavljajo stanje tehnike celotne vsebine vseh tistih slovenskih patentnih prijav, katere so bile pred datumom vložitve naše patentne prijave pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino vložene pri tem uradu in nato objavljene točno na datum vložitve naše patentne prijave ali pa objavljene na kateri koli datum po datumu vložitve naše patentne prijave.

Za našo slovensko patentno prijavo predstavljajo stanje tehnike tudi celotne vsebine vseh tistih evropskih patentnih prijav, ki so bile sicer najprej vložene pri Evropskem patentnem uradu in v katerih se zahteva varstvo evropskega patenta v Sloveniji ter so bile nato s strani Evropskega patentnega urada objavljene na datum vložitve naše patentne prijave ali pa na kateri koli kasnejši datum, sledeč vložitvi naše slovenske patentne prijave.

Za našo slovensko patentno prijavo predstavljajo stanje tehnike tudi celotne vsebine vseh tistih mednarodnih patentnih prijav oz. tako imenovanih PCT patentnih prijav, ki so bile sicer najprej vložene pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, na podlagi Pogodbe o sodelovanju na področju patentov oz. krajše t. i. pogodbe PCT, in je bila v njih Slovenija imenovana kot država za vložitev patentne prijave ter je bil nato na podlagi takšne patentne prijave podeljen patent, za katerega se nato zahteva varstvo v Sloveniji s plačilom ustreznih uradnih pristojbin in s predložitvijo prevoda zahtevkov tako podeljenega patenta v slovenskem jeziku.


DRUGA PREDHODNA RAZKRITJA TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI


Med druga predhodna razkritja tehničnih značilnosti, ki lahko vplivajo na novost našega izuma, se uvrščajo vse predhodne javne objave, katere so datumsko predhodne v primerjavi z datumom vložitve naše patentne prijave. Če smo v fazi razvoja našega izuma, so to vse javne objave, ki razkrivajo enako kombinacijo tehničnih značilnosti, kot jih ima naš izum.

To so n. pr. različne publikacije in različne objave v različnih medijih. Med javne objave se uvrščajo vse vrste javnih objav kot n. pr. znanstveni članki, strokovni članki, knjige, revije, katalogi o izdelkih oz. storitvah, navodila za uporabo izdelkov in/ali storitev, ki so objavljene bodisi v papirni, elektronski ali drugi podobni obliki. Med takšna javna razkritja sodijo tudi različne predstavitve izdelkov v filmih, videih in drugih podobnih vizualnih gradivih, kadar je iz njih možno jasno razbrati in opredeliti tehnične značilnosti izdelka po našem izumu in/ali način njegovega delovanja.

Drugi načini javnega razkritja tehničnih značilnosti so katera koli druga razkritja, v katerih je razkrita enaka kombinacija tehničnih značilnosti, kot jo opredeljujemo v našem izumu. Med javna razkritja izuma se n. pr. uvrščajo tudi javne predstavitve izdelkov bodisi na sejmih, kongresih, razstavah, predavanjih in drugih podobnih javnih dogodkih.

Tako se lahko med javno razkritje izuma šteje tudi ponujanje izuma za prodajo in/ali za pridobivanje investitorjev in/ali izumljenega izdelka oz. njegovega prototipa in/ali izumljene storitve za proizvodnjo, za pridobivanje investitorjev in/ali za prodajo.

Pri našem razkrivanju našega izuma tretjim stranem, ki jih izvedemo pred vložitvijo patentne prijave za ta izum, je ključno, da vsa ta razkritja tretjim stranem izvedemo le v pogojih podpisa pogodbe o nerazkrivanju našega izuma in njegovih tehničnih značilnosti drugim tretjim stranem.
Najbolje je, da takšno pogodbo podpišemo z vsemi zaposlenimi v našem podjetju, katerim je naš izum razkrit.
Nujno je, da takšno pogodbo podpišemo z vsemi poslovnimi partnerji, investitorji in drugimi interesenti, katerim pred vložitvijo patentne prijave naš izum razkrijemo za kateri koli namen, kar je velikokrat bodisi iskanje morebitnih poslovnih partnerjev v razvoju našega izuma, iskanje partnerjev za testiranje izvedbe našega izuma in/ali za izdelavo testnih proizvodov in/ali njihovih posameznih delov bodisi iskanje morebitnih investitorjev za zagon proizvodnje po našem izumu ali pa iskanje morebitnih interesentov, ki bi odkupili naš izum.
Pri teh dejanjih je ključno, da poznamo meje neškodljivega razkritja našega izuma. Slovenski Zakon o industrijski lastnini jasno določa, da se kot škodljivo razkritje našega izuma ne šteje razkritje izuma, »do katerega je prišlo v roku največ šest mesecev pred vložitvijo patentne prijave neposredno ali posredno« bodisi zaradi očitne zlorabe s strani tretjih oseb »v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika« bodisi zaradi »dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi« in da v patentni prijavi za ta izum prijavitelj navede, »da je bil izum na tak način razstavljen« in da hkrati ob tem uradu predloži ustrezno potrdilo o takšni razstavitvi izuma (Zakon o industrijski lastnini – ZIL-1, 2001 s spremembami, 13. člen). Ob tem se je potrebno zavedati, da so razstave s takšnim statusom redke in da so to razstave, organizirane in izvedene bodisi v Sloveniji ali v drugi državi članici Pariške unije ali Svetovne trgovinske organizacije, ki so po Konvenciji o mednarodnih razstavah iz leta 1928 priznane in štete kot uradne ali uradno priznane mednarodne razstave. Zadnja takšna razstava je bila v letu 2017 v Astani v Kazahstanu z nazivom Prihodnja energija: Rešitve za spopadanje z največjim izzivom človeštva - Future energy: Solutions for Tackling Mankind's Greatest Challenge. Naslednja takšna razstava bo v letih 2020-2021 v Dubaju z nazivom Povezovanje možganov, kreiranje prihodnosti - Connecting Minds, Creating the Future.

Bistveno je, da vemo, da so vsa druga razkritja našega izuma, storjena pred datumom vložitve patentne prijave za naš izum, bodisi s strani nas samih in/ali s strani naših sodelavcev v podjetju, škodljiva in da si z njimi sami uničimo novost izuma in s tem uničimo sami sebi možnost pridobitve patentne zaščite za naš izum.


INVENTIVNA RAVEN IZUMA

Inventivno raven izuma Slovenski zakon o industrijski lastnini opredeljuje, da je dosežena tedaj, kadar izum na določenem področju tehnike ne izhaja očitno iz obstoječega stanja tehnike (Zakon o industrijski lastnini – ZIL-1, 2001 s spremembami, 14. člen). To v praksi pomeni, da strokovnjak s področja tehnike, ki se interpretira kot povprečni strokovnjak s področja tehnike, ob poznavanju stanja tehnike, t. j. ob poznavanju javnih razkritij predhodnih izumov in podobnih kombinacij tehničnih značilnosti ter problemov reševanj tehničnih problemov ne bi mogel razviti našega izuma. Očitnost izhajanja iz obstoječega stanja tehnike se tu lahko interpretira kot razvoj izuma brez posebnega izumiteljskega napora oziroma kot logična posledica zaključkov oz. skupka znanj iz predhodnega stanja tehnike.

Obseg stanja tehnike pri presoji inventivne ravni izuma je ožji od obsega stanja tehnike pri presoji novosti izuma. Pri presoji inventivne ravni izuma se ne upoštevajo patentne prijave, ki so bile vložene pred vložitvijo patentne prijave za naši izum in so bile objavljene bodisi na datum vložitve naše patentne prijave ali pa na datum, sledeč temu datumu. Zato pri presoji inventivne ravni našega izuma sami sebi ne moremo škodovati s svojimi predhodnimi patentnimi prijavami za isti izum, vendar le pod pogojem da vse takšne predhodne patentne prijave še niso bile objavljene na datum vložitve naše zadevne kasnejše patentne prijave za isti izum.


Vir: Zakon o industrijski lastnini – ZIL-1 (Uradni list RS, št. 45/2001, 96/2002, 37/2004, 20/2006, 100/2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 8. decembra 2001.

V prihodnjem sporočilu vam bomo predstavili možnosti zaščite vaših tržnih podob.

Z našim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami v naši družbi KETNER d.o.o. vam pomagamo sestaviti patentno prijavo in jo zaščititi v Republiki Sloveniji in na mnogih trgih v tujini bodisi v evropskih državah, na ameriškem, ruskem, kitajskem, indijskem, brazilskem, južnoafriškem ali katerem koli drugem trgu. Hkrati vam svetujemo, kako alternativno zaščititi vaše izume in inovacije ter kako ustrezno dokumentirati njihov razvoj. Vse to z namenom, da pripomoremo k optimalni zaščiti vaših izumov in inovacij ter s tem k ustvarjanju in povečevanju vrednosti vašega podjetja in vaše dejavnosti.
Bodite strateški! Zaščitite svojo intelektualno lastnino!
Z zaupanjem v vas in v vaše podjetje oziroma organizacijo se vedno potrudimo za vas, za vašo prihodnost in prihodnost Slovenije.

Z veseljem vas zastopamo v postopkih zaščite vaše intelektualne lastnine, ki jo na vašo željo tudi ovrednotimo!



Eva Udovč Walland, patentna zastopnica
Meti Ketner, univ. dipl. pravnica, evropska zastopnica za modele in znamke, direktorica
KETNER, pravno svetovanje, zastopstvo in zaščita, d.o.o., PATENTNA ZASTOPNICA
Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU, Evropa, Svet

Objavljeno: 09. 10. 2018

 



Vsebina je natisnjena s spletne strani KETNER d. o. o. - http://www.ketner.si/dev/novost-in-inventivna-raven-izuma.

© Copyright 2009 - KETNER d. o. o.
KETNER, Pravno svetovanje, zastopstvo in zaščita, d. o. o.,
Vse pravice pridržane